|
SLOVENSKI STANDARD
SIST EN 1998-1:2005/A101april 2009
Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe – Nacionalni dodatek
Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance – Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings – National annex
Eurocode 8: Calcul des structures pour leur résistance aux séismes – Partie 1: Règles générales, actions
sismiques et règles pour les bâtiments
Eurocode 8: Auslegung von Bauwerken gegen Erdbeben – Teil 1: Grundlagen, Erdbebeneinwirkungen und
Regeln für Hochbauten
Referenčna oznaka ICS 91.010.30; 91.120.25 SIST EN 1998-1:2005/A101:2009 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 14
© 2009-04: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2006 2 NACIONALNI UVOD Dopolnilo SIST EN 1998-1:2005/A101 (sl), Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij –
1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe – Nacionalni dodatek, 2009, ima status dopolnila k standardu SIST EN 1998-1:2005.
To dokument nadomešča dopolnilo SIST EN 1998-1:2005/A101:2006.
NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski nacionalni standard SIST EN 1998-1:2005 je privzet evropski standard EN 1998-1:2004, ki ga je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega tajništvo je v pristojnosti BSI. Dopolnilo SIST EN 1998-1:2005/A101:2009 je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije. To dopolnilo se lahko uporablja skupaj s standardom SIST EN 1998-1:2005 oziroma EN 1998-1:2004, ki v poglavju Nacionalni dodatek natančno določa poglavja za nacionalno izbiro.
Nacionalna izbira je v EN 1998-1:2004 dovoljena v:
– 1.1.2(7) – 2.1(1)P – 3.1.1(4) – 3.1.2(1) – 3.2.1(1), (2),(3) – 3.2.1(4) – 3.2.1(5) – 3.2.2.1(4),
– 3.2.2.2(1)P
– 3.2.2.3(1)P – 3.2.2.5(4)P – 4.2.3.2(8) – 4.2.4(2)P – 4.2.5(5)P
– 4.3.3.1(4) – 4.3.3.1(8) – 4.4.2.5(2) – 4.4.3.2(2) – 5.2.1(5) – 5.2.2.2(10) – 5.2.4(1), (3) – 5.4.3.5.2(1) – 5.8.2(3) – 5.8.2(4) – 5.8.2(5) – 5.11.1.3.2(3) – 5.11.1.4 – 5.11.1.5(2) – 5.11.3.4(7)e – 6.1.2(1) – 6.1.3(1) – 6.2(3) – 6.2 (7) – 6.5.5(7) – 6.7.4(2) – 7.1.2(1) – 7.7.2(4) – 8.3(1) – 9.2.1(1) – 9.2.2(1) – 9.2.3(1) – 9.2.4(1) – 9.3(2) – 9.3(3) – 9.3(4), preglednica 9.1 – 9.5.1(5) – 9.6(3) – 9.7.2(1) – 9.7.2(2)b – 9.7.2(2)c – 9.7.2(5)
Nacionalni dodatek vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo, kje evropski standard predvideva, da se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni dodatek SIST EN 1998-1:2005/A101:2006 vsebuje nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, zgrajenih v Republiki Sloveniji.
Odločitev za izdajo tega dodatka je 5. marca 2009 sprejel tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2009 3 PREDHODNA IZDAJA – SIST EN 1998-1:2005/A101:2006 ZVEZA Z NACIONALNIM STANDARDOM SIST EN 1998-1:2005 Evrokod 8 – Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2006 4 Nacionalni dodatek k SIST EN 1998-1:2005 (normativni)
N.1 Vsebina dodatka
(1) Ta nacionalni dodatek vsebuje podatke o nacionalno določenih parametrih in o statusu dodatkov, ki jih je treba pri uporabi SIST EN 1998-1:2005 upoštevati v Sloveniji. (2) Za vsa mesta, kjer je dovoljena nacionalna izbira, so v SIST EN 1998-1:2005 podane opombe, seznam točk s temi opombami pa je naveden v nacionalnem predgovoru k SIST EN 1998-1:2005.
N.2 Nacionalno določeni parametri in status dodatkov, ki veljajo v Sloveniji
Splošno
OPOMBA k 1.1.2(7)
(informativna dodatka A in B)
Dodatka A in B sta v Sloveniji normativna.
Zahtevan odziv in merila za izpolnitev zahtev
OPOMBA 1 k 2.1(1)P
(referenčna povratna doba TNCR potresnega vpliva za zahtevo po neporušitvi) Privzameta se priporočeni vrednosti TNCR = 475 let in PNCR = 10 %.
OPOMBA 3 k 2.1(1)P
(referenčna povratna doba TDLR potresnega vpliva za zahtevo po omejitvi poškodb)
Privzameta se priporočeni vrednosti TDLR = 95 let in PDLR = 10 %.
Značilnosti tal in potresni vpliv
OPOMBA k 3.1.1(4) (pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se opustijo posebne raziskave tal)
Posebnih raziskav vpliva tal ni treba izvajati za stavbe I. in II. kategorije pomembnosti na tleh tipov A, B, C, D in E.
OPOMBA k 3.1.2(1) (shema razvrstitve tal – vpliv globoke geologije)
Vpliv globoke geologije na potresno akcijo se v Sloveniji ne upošteva.
OPOMBA k 3.2.1(2)
(karte potresne nevarnosti s podatki o pospeških temeljnih tal)
Uporablja se karta potresne nevarnosti Slovenije, veljavna v času uporabe standarda (v novembru 2008 velja karta Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal,
http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/projektni_pospesek_tal.html, MOP, ARSO, Uprava za geofiziko, 2001).
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2009 5
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2006 6 OPOMBA k 3.2.1(4)
(parameter, ki določa mejno vrednost nizke seizmičnosti)
Določila, ki veljajo za nizko seizmičnost, se lahko uporabljajo na območjih, kjer projektni pospešek tal na tleh tipa A (to je vrednost, podana v karti) ni večji od 0,08 g. (V Sloveniji po veljavni karti ni področij z nizko seizmičnostjo.)
OPOMBA k 3.2.1(5)
(parameter, ki določa mejno vrednost zelo nizke seizmičnosti)
Določila, ki veljajo za zelo nizko seizmičnost, se lahko uporabljajo na območjih, kjer projektni pospešek tal na tleh tipa A (to je vrednost, podana v karti) ni večji od 0,04 g. (V Sloveniji po veljavni karti ni področij z zelo nizko seizmičnostjo.)
OPOMBA 1 k 3.2.2.1(4) in k 3.2.2.2(1)P (parametri, ki določajo obliko vodoravnih elastičnih spektrov odziva)
Upoštevajo se priporočene vrednosti za spekter tipa 1, razen za tip tal A, kjer velja TB = 0,10 s, in za tip E, kjer velja S = 1,7 ter TB = 0,10 s in TC = 0,40 s. Parametri spektrov, ki se za različne tipe tal uporabljajo v Sloveniji, so zbrani v preglednici. Vrednosti, ki so različne od priporočenih, so odebeljene.
Vrednosti parametrov, ki opisujejo elastični spekter odziva za uporabo v Sloveniji Tip tal S TB (s) TC (s) TD (s) A 1,0 0,10 0,4 2,0 B 1,2 0,15 0,5 2,0 C 1,15 0,20 0,6 2,0 D 1,35 0,20 0,8 2,0 E 1,7 0,10 0,4 2,0
Če se za tip tal E opravi posebna študija vpliva tal, se lahko uporabi spekter, ki izhaja iz te študije, vendar ne sme biti pri nobenem nihajnem času nižji od priporočenega spektra tipa 1 za tla tipa E (S = 1,4, TB = 0,15 s, TC = 0,5 s, TD = 2,0 s, preglednica 3.2 v SIST EN 1998-1:2005).
OPOMBA k 3.2.2.3(1)P (parametri, ki določajo obliko navpičnih elastičnih spektrov odziva)
Privzamejo se priporočene vrednosti za spekter tipa 1 (glej preglednico 3.4 v SIST EN 1998-1:2005).
Preglednica 3.4: Priporočene vrednosti parametrov, ki opisujejo navpične spektre odziva Spekter avg/ag TB (s) TC (s) TD (s) Tip 1 0,90 0,05 0,15 1,0
OPOMBA k 3.2.2.5(4)P
(spodnja meja za faktor β pri projektnem spektru)
Privzame se priporočena vrednost β = 0,2
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2009 7 4
Projektiranje stavb
OPOMBA k 4.2.3.2(8)
(podatki o dokumentih, ki navajajo definicije centra togosti in torzijskega polmera v večetažnih stavbah)
Ustrezni dokumenti ne obstajajo.
OPOMBA k 4.2.4(2)P
(vrednosti ϕ za stavbe) Privzamejo se priporočene vrednosti (glej preglednico 4.2 v SIST EN 1998-1:2005).
Preglednica 4.2: Vrednosti ϕ za račun ψEi Vrsta spremenljivega vpliva Etaža ϕ
kategorije A–C* vrhnja etaža (streha) nekatere etaže so zasedene povezano etaže so zasedene neodvisno 1,0 0,8 0,5 kategorije D-F* in arhivi
1,0 * Kategorije so določene v EN 1991-1-1:2002.
OPOMBA k 4.2.5(5)P
(faktor pomembnosti γ I
za stavbe)
Privzamejo se priporočene vrednosti za faktor pomembnosti γ I, ki znašajo 0,8, 1,0, 1,2 in 1,4 za kategorije pomembnosti I, II, III in IV.
OPOMBA k 4.3.3.1 (4)
(nelinearne metode analize)
Nelinearne metode računa se lahko uporabljajo. Za deformacijske kapacitete elementov nosilne konstrukcije se uporabljajo ustrezne vrednosti, podane v SIST EN 1998-3.
OPOMBA k 4.3.3.1(8) (mejna vrednost faktorja pomembnosti)
Metoda se lahko uporablja v primeru, ko faktor pomembnosti γ l ni večji od 1,0.
OPOMBA k 4.4.2.5 (2)
(faktor dodatne nosilnosti γd za diafragme)
Privzameta se priporočeni vrednosti γd = 1,3 za krhke in γ d = 1,1 za duktilne načine porušitve.
OPOMBA k 4.4.3.2 (2)
(redukcijski faktor ν za pomike pri mejnem stanju uporabnosti)
Privzameta se priporočeni vrednosti ν = 0,4 za razreda pomembnosti III in IV in ν = 0,5 za razreda pomembnosti I in II.
SIST EN 1998-1:2005/A101 : 2006 8 5
Posebna pravila za betonske stavbe
OPOMBA k 5.2.1(5)
(geografske omejitve glede uporabe stopenj duktilnosti)
Ni dodatnih geografskih omejitev glede uporabe stopenj duktilnosti.
OPOMBA k 5.2.2.2(10)
(vrednosti q o za betonske stavbe po posebnem planu zagotavljanja kakovosti)
Če se pri projektiranju, nabavi in gradnji poleg običajnih postopkov kontrole kakovosti uporabi še
poseben in formalno voden plan zagotavljanja kakovosti, se lahko vrednosti za qo v preglednici 5.1 v SIST EN 1998-1:2005 povečajo za 10 %. OPOMBI 1 in 2 k 5.2.4(3)
(delni faktorji za material)
Pri projektiranju potresnoodpornih konstrukcij se uporabljajo delni faktorji za material γc in γs za primere trajnih in prehodnih projektnih stanj v skladu z nacionalnim dodatkom k SIST EN 1992-1-1:2005 oziroma EN 1992-1-1:2004.
OPOMBA k 5.4.3.5.2(1) (najmanjša armatura v stojinah velikih, šibko armiranih betonskih sten)
Najmanjši delež strižne armature v stojinah velikih, šibko armiranih betonskih sten je določen z najmanjšo vrednostjo za stene v SIST EN 1992-1-1:2005 oziroma EN 1992-1-1:2004 in v njegovem nacionalnem dodatku, vendar ne sme biti manjši od ρw,min = 0,2 %.
OPOMBA k 5.8.2(3)
(najmanjše mere prerezov betonskih temeljnih nosilcev)
Za najmanjše mere prerezov betonskih temeljnih nosilcev se privzameta priporočeni vrednosti
b w,min = 0,25 m in h w,min = 0,4 m za stavbe do treh nadstropij oziroma h w,min = 0,5 m za stavbe s štirimi ali več nadstropji nad kletjo.
OPOMBA k 5.8.2(4)
(najmanjša debelina in delež armiranja v betonskih temeljnih ploščah)
Privzameta se priporočeni vrednosti za najmanjšo debelino temeljnih plošč t min = 0,2 m in najmanjši delež armiranja temeljnih plošč ρ s,min = 0,2 %.
OPOMBA k 5.8.2(5)
(najmanjši delež armiranja v betonskih temeljnih nosilcih)
Za najmanjši delež armiranja temeljnih nosilcev se privzame priporočena vrednost ρ b,min = 0,4 %.
OPOMBA k 5.11.1.3.2(3)
(stopnja duktilnosti za montažne sisteme)
Za betonske montažne sisteme se praviloma uporablja srednja stopnja duktilnosti (DCM).
Za eno- in večetažne okvire (hale), ki imajo vrhove stebrov povezane vzdolž obeh glavnih smeri stavbe in pri katerih normirana osna sila νd v nobenem stebru ne presega 0,3 (glej tudi opombo pri sistemu obrnjenega nihala točke 5.1.2 v SIST EN 1998-1:2005), se lahko predpostavi visoka stopnja duktilnosti (DCH). Za vse druge betonske montažne sisteme se lah
...